Negotova navezanost in odnosi

V splošnem ločimo v odnosih varni stil navezanosti od negotovih stilov navezanosti. Med temeljne stile navezanosti v odraslosti štejemo poleg varno navezanega tudi negotove stile navezanosti med katerimi so: preokupiran, izogibajoč in nerazrešen stil navezanosti.

Preokupiran ali anksiozno – ambivalenten stil navezanosti

Posamezniki s preokupiranim stilom se brez tesnih stikov počutijo slabo. Imajo željo po intenzivni čustveni bližini (zlitju), kateri drugi večinoma ne sledijo. Zato jih pogosto, predvsem v partnerskih odnosih, skrbi, ali so pri drugih zaželjeni in ljubljeni. Svoje vrednosti namreč ne prepoznajo, medtem ko druge doživljajo pozitivno. Pogosto jih preplavljajo negativne misli in občutja. Svoje jeze ne zmorejo kontrolirati, predvsem takrat, ko preplavljeni s tesnobo, od svojih partnerjev ne dobijo toliko podpore kot jo iščejo. Izražanje jeze izzove strah pred izgubo osebe na katero so navezani, zato jezo pogosto potlačijo in jo izražajo posredno. Zapadajo v začarane kroge jeze, strahu pred izgubo in osamljenostjo, krivdo, dokazovanjem ljubezni. Z idealizacijo drugih se zavarujejo pred spoznanjem, da drugi niso vedno na razpolago in da so lahko tudi neskrbni. V ljubezenskih odnosih tako doživljajo veliko čustvenih vzponov in padcev. Hitro se zaljubijo, požrtvovalno skrbijo za druge in niso zadovoljni s tem, kar od drugih dobijo nazaj.

Izogibajoč stil navezanosti

Posameznikom z izogibajočim stilom je bližina z drugimi neprijetna. Drugim težko zaupajo ali se zanesejo nanje. Ob dajanju in prejemanju podpore se ne počutijo dobro. V odnosih so zato distancirani, osamljeni, prejmejo manj socialne podpore, kažejo sovražnost do ljudi. Njihova jeza ni funkcionalna, zavedajo se je v manjši meri, predvsem jo izražajo takrat, ko drugi želijo njihovo podporo ali ko so sami odvisni od drugih. V partnerskih odnosih se bojijo intimnosti in tudi v spolnosti držijo čustveno distanco.

Izogibajoč stil navezanosti ima dva pod-stila, to je plašljiv in odklonilen. Plašljiv si želi stika in bližine z drugimi, a se tega boji, odklonilen pa deluje sam sebi zadostno in ne prizna svoje potrebe po bližini z drugimi.

Nerazrešen ali dezorientiran stil navezanosti

Posamezniki z nerešenim stilom so nekateri odrasli, ki imajo preokupiran stil, pa tudi tisti, ki imajo izogibajoč ali celo varen stil navezanosti. Večina od nas ima namreč v svoji zgodovini »otoke« travme. Nerazrešen stil je lahko povezan z resnimi psihološkimi težavami kot je post-travmatska stresna motnja, ki lahko nastane zaradi razrešene travme, kot je zgodovina neorganizirane navezanosti v otroštvu. Običajno gre za odrasle otroke, ki so bili žrtve zlorabe ali nehumanega ravnanja skrbnikov, mogoče pa je tudi, da so njihovi starši utrpeli travmo ali psihično bolezen, zaradi katere so bili nesposobni ustrezno odgovoriti na otrokove potrebe. Otrokove ponavljajoče se izkušnje strahu, nemoči, ponižanja, sramu ali zapustitve v povezavi s skrbnikom, ki mu ni zagotovil možnosti popravila imenujemo »majhna T travma« oziroma »odnosna travma« ali »kumulativna travma«.

Negotove stile navezanosti je možno v odraslosti preseči in oblikovati pridobljeni stil navezovanja. Te spremembe so možne ob večjih spremembah v primarni družini, predvsem pa na podlagi izkušnje varne navezanosti v različnih intimnih odnosih med katere sodi tudi izkušnja varnega, stabilnega in podpornega psihoterapevtskega odnosa.

Viri:

Žvelc, G., Žvelc, M. (2006). Stili navezanosti v odraslosti, v Psihološka obzorja, 15, 3, 51-64, 2006.

Wallin, D.J. (2015). Attachement in Psychotherapy. New York: Guilford Press.

Foto: Sifa Diratama, Unsplash