Kaj je?
Psihoterapija je oblika pomoči s pogovorom. Temelji na zdravilnem odnosu, ki ga razvijata klient in psihoterapevt. Njuna skupna skrb je razreševanje problemov, lajšanje simptomov ter izboljšanje kvalitete življenja in duševnega zdravja.
Delam po principu analitične psihologije, ki je smer psihoterapije, psihoanalize in psihologije. Imenuje se tudi jungovska psihoterapija ali jungovska psihoanaliza. Dela na lajšanju simptomov, išče pa tudi vzroke in tako omogoča trajno osebnostno spremembo. Poudarja predvsem pomen uravnoteženja zavednih in nezavednih vsebin duše. Namen analize je, da posameznik v dialogu z analitikom pridobi vpogled v nezavedne procese in odseve resničnega jaza v sanjah, podobah in simbolih vsakdanjega življenja. Tako bolj jasno vidi svoje življenje ter razvija občutek cilja in smisla.
Komu je namenjena?
Psihoterapija je namenjena vsem, ki se znajdejo v stiski zaradi življenjskih težav in preizkušenj ter si želijo sprememb. Razlog za odločitev je lahko dejstvo, da ne vemo kako naprej. Če si v takšnem trenutku poiščemo pomoč, je to znak osebne zrelosti, saj smo se pripravljeni soočiti s svojimi težavami.
Analitična psihologija ne vidi težav kot ovir, ki pripeljejo do duševnih in fizičnih posledic. Naravnana je tako, da poskuša najti njihov smisel in namen ter vzpodbuditi sprejemanje lastnih težav. Išče globlji pomen teh stanj, na takšen način pa želi doseči trajno notranjo spremembo v skladu z naravo posameznika.
V primeru, ko zunanje ali notranje ovire vztrajajo dlje časa, lahko pride do:
➢ pomanjkanje volje in energije, motenj spanja
➢ tesnobe in panike
➢ strahov in občutka utesnjenosti
➢ manjvrednosti, nesposobnosti in nemoči
➢ nepovezanosti in občutka zapuščenosti
➢ težav v odnosih, v službi in šoli
➢ izgube bližnjega, službe, smisla
➢ kronične bolečine in bolezni
➢ življenjsko ogrožujoče bolezni
➢ odvisnosti
➢ problemov s seksualno orientacijo
Motivacija za začetek psihoterapije in psihoanalize po principu analitične psihologije je lahko:
• preobremenjenost z zahtevami življenja
• nezadovoljstvo z življenjem
• občutek, da nam nekaj manjka
• občutek, da nismo na pravi poti
• želja, da bi imelo naše življenje več smisla
• želja, da bi udejanjili svojo kreativnost
Odločitvi za psihoterapijo, ki ni lahka in je zato izraz klientove notranje moči, sledi prvi kontakt s psihoterapevtom preko elektronske pošte ali telefona, kar je začetek njunega odnosa.
Sledi uvodni razgovor, ki je namenjen spoznavanju klienta in psihoterapevta. Klient ima prostor za razkrivanje svojih razlogov za odločitev in svoja vprašanja. Seznani se s tem kako psihoterapija poteka in deluje. Skupaj s psihoterapevtom ugotovi ali so njegove potrebe in pričakovanja v skladu z izbranim načinom dela. Za spoznavanje so priporočljiva 1-4 uvodna srečanja. V kolikor se dogovorita za sodelovanje, določita termine srečevanj, način dela in podpišeta psihoterapevtski dogovor, kjer so zapisane pomembne informacije glede psihoterapije
Psihoterapevtska srečanja potekajo v živo enkrat tedensko po 45-90 minut, isti dan in isto uro v tednu. Razumljivo je, da to v določenih primerih ni možno ali da je glede na situacijo klienta potreben drugačen dogovor.
Prostor za zaključevanje je pomembno nameniti tudi v psihoterapevtskem odnosu. Priporočljivo je, da se klient o svojem namenu pogovori s psihoterapevtom. Če se odločita, da zaključita s psihoterapijo, je priporočljivo, da temu namenita 2 – 4 zaključna srečanja. Zaključevanje psihoterapevtskega odnosa in psihoterapije je namenjen evalvaciji njunega dela in odnosa.
Kako poteka?
Posebno pozornost namenjamo…
✓ tesnobi, izgorelosti in depresiji
✓ (podaljšanemu) žalovanju
✓ izzivom s plodnostjo
✓ krizi srednjih let
Koliko časa traja?
V primeru določenega problema, ki ga klient želi razrešiti se odločimo za krajšo psihoterapijo, ki je usmerjena na razreševanje problema, in lahko traja od enega srečanja do nekoliko mesecev.
Po uvodnih spoznavnih srečanjih lahko sledi delo v obliki krajše psihoterapije, daljše psihoterapije ali dolgotrajne psihoanalize po principu analitične psihologije.
V primeru težkega življenjskega obdobja, reševanja konfliktov ali blaženja simptomov je lahko psihoterapija daljša in lahko traja tudi več let. Ko klient doseže zadovoljujoče izboljšanje in v življenju zopet najde smisel, se jungovska psihoterapija pogosto zaključi.
Klient pa se lahko odloči tudi za nadaljevanje procesa. Prav zaradi razbremenitve, ki jo doživlja, si namreč lahko želi nadaljevati z dolgotrajnim delom na sebi v obliki jungovske psihoanalize. V tem primeru cilj srečevanj ni več lajšanje simptomov, ampak podpora procesu individuacije – uresničevanja samega sebe.
Kakšna je vsebina srečanj?
Klient lahko deli svoje težave, čustva, upanja, razočaranja in pomembne dogodke iz svojega življenja.
Pomemben del srečanj je odnos med klientom in psihoterapevtom. V življenju klienta se pogosto pojavljajo vzorci, ki se ponavljajo. Prav te vzorci se lahko pojavijo tudi v psihoanalitičnem odnosu, kjer predstavljajo priložnost, da pridobi klient boljši uvid v njih ter s pomočjo dela na vzorcih omogoči in doseže osebno rast. Pomemben del srečanj je pogovor o pozitivnih in negativnih čustvih do psihoterapevta.
Vabljen je tudi, da deli svoje sanje, dnevne fantazije in kreacije (risbe, slike, skulpture, pesmi, imaginacije). Te vsebine omogočajo uvid v nezavedni del klientove življenjske situacije. Te niso nujni del srečanj, so pa dobrodošle, saj omogočajo uspešnejši in finančno ugodnejši proces.
Pogovor o vseh treh delih klientu razjasni njegovo situacijo, mu približa dejstvo, da imamo ljudje podobne težave in ga pripelje do uvida na različnih ravneh njegovega obstoja s tem pa do trajnih zavestnih sprememb v njegovem življenju.
O meni...
Foto: Tjaša Kovač
Po svoji naravi sem praktična, poglobljena in čuječa duša.
Od malih nog razvijam svojo senzibilnost in empatijo, za kar se lahko zahvalim življenjskim preizkušnjam. Od študijskih let se bogatim s prostovoljnim delom znotraj različnih združenj za pedagogiko in duševno zdravje. Privlači me raziskovanje človeške narave ter skrivnosti in tabujev življenja.
V poznih najstniških letih me je povsem prevzel napis v preročišču Delfi: »Spoznaj samega sebe!« Od takrat sem zavzeta v samoraziskovanju, delu na sebi, osebnemu razvoju ter vseživljenjskemu učenju.
S psihoterapijo sem se sprva srečala kot uporabnica, ko sem sama iskala pot h kvalitetnemu življenju. Tako sem našla sebi primerno podporo pri soočanju z izzivi življenja.
Zahvaljujoč kvalitetnim podpornim lastnim psihoterapevtskim izkušnjam sem se odločila, da svojo po-klicno pot nadaljujem v tej smeri. Izkušnjo varnega in vzpodbudnega psihoterapevtskega odnosa želim deliti naprej, zato se veselim srečanja z vami.
Dobrodošli!
No tree, it is said, can grow to heaven unless its roots reach down to hell.
Carl Gustav Jung, CW 9ii, p.43