Jungovski proces individuacije

Individuacija se začne v zgodnjem otroštvu, najbolj opazna pa je v adolescenci. Tretja individuacija, ki se pojavi v srednjih letih, je podobna tisti v adolescenci. Osrednje mesto ima ponovno notranje uravnoteženje, ki jo običajno spremlja smrt staršev, prav tako pa vključuje tudi druge izgube in žalovanja. Za posledico ima novo stopnjo psihološke in čustvene zrelosti.

Jungovski proces individuacije je koncept, ki ga je razvil švicarski psihiater Carl Jung in je najbolj izrazit v obdobju srednjih let. Nanaša se na vse življenjsko potovanje samoodkrivanja in samouresničevanja, kjer si posameznik prizadeva postati pravi, ​​avtentični jaz.

V svojem bistvu gre pri jungovskem procesu individualizacije za sprejemanje in integracijo vseh vidikov samega sebe, vključno z zavestnimi in nezavednimi deli psihe. Individualnost namreč pomeni postati »in-dividua«, vključevanje dvojnosti. Ker zajema našo notranjo in neprimerljivo edinstvenost, pomeni tudi postajanje samega sebe. Vključuje raziskovanje svojega notranjega sveta, soočanje z notranjimi konflikti ter stremljenje k ​​celovitosti.

Proces individuacije ni linearen in se razlikuje za vsakega posameznika, na splošno pa zajema potovanje samoraziskovanja, samosprejemanja in notranje rasti. S soočanjem in integracijo različnih vidikov sebe lahko posameznik doseže večji občutek ravnovesja, pristnosti in izpolnjenosti v svojem življenju. Ključ do iskanja pravega sebe je raziskovanje nezavednega, to je obeh njegovih delov — individualnega in kolektivnega. Na individuacijo v širšem smislu lahko gledamo kot na doseganje samoaktualizacije skozi proces integracije tako zavestnega in kot nezavednega. Jung imenuje individuacijo nezavedni naravni spontani proces, ki se odvija skozi celo življenje. Zavestno ga lahko izkusijo le tisti, ki gredo skozi naporno delo soočanja z neprijetnimi deli samega sebe. V tem procesu postajanja integriramo vse dele naše osebnosti, tudi tiste, ki se jih trenutno še ne zavedamo.

Težave pri individualizaciji lahko med drugim povzročijo izzive v intimnih ali poklicnih odnosih, nepodporne odločitve in splošen občutek, da ne vemo, kdo smo ali kaj hočemo od življenja. Posameznik, lahko nima jasnega občutka sebe in se počuti negotovo pri uresničevanju ciljev. Posledica so lahko zapleti v krizi srednjih let, občutki tesnobe, depresija ali izgorelost ter drugi simptomi.

V procesu individualizacije je več stopenj, v katerem ima vsaka stopnja ključno vlogo na poti k samouresničitvi:

Stopnja samozavedanja vključuje ozaveščanje svojih zavestnih misli, čustev in vedenja. Za razumevanje lastnih motivov, vrednot in prepričanj sta potrebna introspekcija in refleksija. Samozavedanje je temelj procesa individuacije, saj postavlja temelje za globlje raziskovanje samega sebe.

Druga stopnja vključuje delo s senco. Senca predstavlja nezavedne vidike sebe, ki so pogosto potlačeni ali zanikani. Vključevanje sence vključuje priznanje in sprejemanje teh skritih delov sebe, ki vključujejo lastnosti, ki so nezaželene ali nesprejemljive. Z sprejemanjem sence lahko posameznik doseže večjo samosprejemanje in celovitost.

Na tretji stopnji se ukvarjamo z animo in animusom. Anima (ženska) in animus (moški) sta arhetipska vidika psihe, ki predstavljata značilnosti osebnosti nasprotnega spola znotraj vsakega posameznika. Integracija anime oziroma animusa vključuje prepoznavanje in integracijo teh notranjih nasprotij, kar vodi do bolj uravnoteženega in harmoničnega občutka sebe. Ta stopnja lahko posameznikom pomaga razviti globlje razumevanje lastne identitete in odnosov z drugimi.

Samouresničevanje kot zadnja stopnja procesa individuacije vključuje doseganje občutka celovitosti in integracije v sebi. To stopnjo zaznamuje globok občutek notranjega miru, pristnosti in namena. Samouresničitev posameznikom omogoča, da živijo v skladu s svojim resničnim jazom in da v svetu izrazijo svoje edinstvene darove in talente.

Jungovski proces individuacije je tako globoko in transformativno potovanje, ki lahko vodi do globljega razumevanja samega sebe in bolj osmišljene povezave s svetom okoli nas. V naslednjem prispevku si boste lahko prebrali o tem kako se lahko v tem procesu podprete.

Viri:

Jeffrey, Scott. (2004). The Individuation Process: A Beginner’s Guide to Jungian Psychology. https://scottjeffrey.com/individuation-process/

Schmidt, Martin. Individuation and the Self. https://www.thesap.org.uk/articles-on-jungian-psychology-2/about-analysis-and-therapy/individuation/

Dan Freeman, Unsplash

 
Previous
Previous

Poletni solsticij: sončni obrat, sončni kres ali Šentjanževo

Next
Next

Tesnobnost, depresija, izgorelost, žalovanje, izzivi s plodnostjo in kriza srednjih let kot priložnost