Spočetje, nosečnost, porod in materinstvo kot ženski prehodi
Zavestno spočetje, nosečnost, porod in materinstvo so prehodi, ki globoko zaznamujejo življenje ženske. Ti prehodi so simbolični in jih je mogoče raziskati skozi arhetipe, sanje in rituale. Vsak vsebuje elemente klasične strukture obredov prehoda, to so ločitev, liminalnost in vključitev. Od tu pa izvira tudi njihova pomembnost tako na osebnem kot kolektivnem arhetipskem nivoju.
Spočetje, navdih ustvarjalnosti
Spočetje ni samo biološki, ampak tudi psihološki in duhovni prehod v življenju ženske. Ženska začuti kreativni navdih, željo po ustvarjanju in rojevanju nečesa novega. Ta je lahko fizična, kot je hrepenenje po otroku in spočetju, ali simbolična, v obliki ustvarjalnega navdiha, rojstva nove ideje, identitete ali namena. Vključuje predajo, združitev in možnost za novo življenje – tako v maternici kot v duši. Zavestno spočetje je trenutek globoke namere, kjer se ženska odloči odpreti možnosti novega življenja. Podobno kot sveti klic, lahko tudi ta trenutek odločitve vidimo kot duhovno ali psihološko iniciacijo v arhetipsko vlogo Matere.
Spočetje zrcali starodavne skrivnosti stvarjenja, ki jih najdemo v mitih, sanjah in duhovnih tradicijah. Mnoge kulture so spočetje priznavale kot sveto dejanje, ki so ga pogosto spremljali obredi za pripravo na ta prehod. V nekaterih tradicijah so ženske pred spočetjem izpostavili očiščevalnim ritualom, s čimer so izrazili spoštovanje do ženske kot prinašalke življenja. Tudi danes se lahko ženska z namenom fizičnega ali duhovnega prečiščevanja odloči za posvečeno kopel, postenje ali odmik v naravi. Svojo namero za spočetje otroka, projekta ali nove poti lahko zapiše ali upodobi. Svoje telo kot posodo stvarstva pa lahko časti skozi gibanje, ples ali negovalno masažo.
Nosečnost, liminalni prostor in čas
Nosečnosti predstavlja liminalnost, čas bivanja “vmes”. To je obdobje čakanja, predajanja in tudi negotovosti. Ženska ni več to, kar je bila, vendar tudi še ni postala tisto, kar bo. Prav tako je to obdobje globoke fizične, čustvene in simbolične transformacije, zato odslikava tudi druge obrede prehoda, kjer se identiteta spreminja. Četudi je spočetje simbolično, kot je to v primeru ustvarjalne vizije, vključuje rast in razvoj ter prinaša izzive in globoko notranjo preobrazbo. Nosečnica v obdobju devetih mesecev doživi izkušnjo popotovanja, ki zdaleč presega kronološki čas. V mitih so na tej stopnji pogosta srečanja z neznanim, kjer se ženska sooči s svojimi dvomi in strahovi. Preko te preizkušnje stopi v stik z Materjo kot arhetipom in odkriva ženske skrivnosti.
Tradicionalno so nosečnico počastili z poslikavami trebuha, blagoslovi in svetimi pesmimi, da bi jo pripravili na prehod. Danes se lahko pridruži ženskim krogom, prebiranju ali pripovedovanju navdihujočih zgodb ali prisostvuje deljenju dobrih izkušenj tistih, ki so to že doživeli ter si tako omogoči podporo skupnosti. Na voljo so ji vizualizacije ter bogat sanjski svet, kjer je lahko še posebej pozorna na simbole kot sta voda in jajce ter druge povezane s porajanjem novega življenja.
Porod, sestop in ponovno rojstvo
Porod je intenzivna izkušnja predaje, moči in ponovnega rojstva. Mati namreč ni več ista oseba, ki je vstopila v proces poroda kot porodnica, ampak je ponovno rojena skupaj s svojim otrokom. Ženska izstopi iz izkušnje fizične ali simbolne nosečnosti in poroda povsem spremenjena. Uteleša arhetip Stvarnika, ki stopa v svojo novo vlogo z notranjim vedenjem. Mnoge kulture gledajo na porod kot na psihološki proces smrti in ponovnega rojstva – ženska »umre« v svoji prejšnji podobi in se ponovno “rodi” kot mati. Tradicionalno so poporodni rituali pozdravili mater v njeni novi identiteti in ji zagotovili vključitev v skupnost. Danes lahko prehod počastimo z obredi blagoslova (za mamo in otroka ali za nove ustvarjalne projekte, ki se porajajo), obredi poimenovanja (imenovanje otroka, umetniškega dela ali novega jaza), obredom zapiranja kosti in poporodnim umikom, ki nam pomagajo integrirati to preobrazbo. Prehod lahko obeležimo z vodenjem dnevnika, pripovedovanjem zgodb ali druženjem v krogu bližnjih. Ob tem lahko gojimo zavedanje, da se prehod ne nanaša samo na fizično rojstvo, ampak velja za vsako žensko, ki stopi v negovalno, zaščitniško ali ustvarjalno vlogo.
Materinstvo, integracija in utelešenje
Materinstvo je zadnja iniciacija na vseživljenjskem potovanju skrbi, modrosti in samoodkrivanja. Prehod v materinstvo zahteva integracijo, podobno kot drugi obredi prehoda, ki od ženske zahtevajo, da utelesi svojo novo vlogo in identiteto.
Porod je trenutek, ki spremeni življenje ženske in razdeli življenje ženske na »prej« in »potem«. Toda tudi vsakodnevne izkušnje materinstva so prav tako, če ne še bolj, transformativne. Prav nič je ne more v celoti pripraviti na intenzivnost materinstva, kjer se veselje in ljubezen mešata z izčrpanostjo in stresom, kar pa še povečajo dramatične hormonske spremembe. Materinstvo je hkrati instinktivno kot tudi naučeno. Vez med mamo in otrokom se oblikuje takoj ob spočetju. Žensko vodi notranja modrost, ki jo mnoge ponovno odkrijejo prav skozi izkušnjo materinstva. Materinstvo pa jo uči, kako se ponovno povezati s tem globokim, intuitivnim znanjem. Vsega, kar ni naravno, se mati uči sproti, tako, da zaupa svojim instinktom in pridobiva modrost z izkušnjami.
Žal pa na tem potovanju ne gre vedno tako gladko. To je še posebej razvidno kadar porajajoča mati nima dovolj ustrezne podpore v okolju ali pa ji primanjkuje stika z notranjo materjo. Takrat se lahko sreča tudi s težkimi preizkušnjami izgube kot so neplodnost, splav in poporodna depresija, kjer je zelo dobrodošla strokovna psihoterapevtska podpora.
Viri:
Brenner, A. 2007, Womens rites of passages: How to embrace change and celebrate Life
Foto: Alicia Petresc, Unsplash