Psihoterapija po principu analitične psihologije
Analitična psihologija je smer psihologije, psihoterapije in psihoanalize. Imenuje se tudi jungovska psihoterapija ali jungovska psihoanaliza po njenem začetniku švicarskem psihiatru Carlu Gustavu Jungu (1875-1961). Njegov pogled na osebnost in svet je nastajal na podlagi lastnega praktičnega dela s pacienti, raziskovanja sebe in svojega življenja ter raziskovanja različnih kultur, religij in mitologij. Gre za celosten pristop k razumevanju človeške narave, ki poudarja pomen uravnoteženja zavednih in nezavednih vsebin duše. Ne dela le na lajšanju simptomov, ampak išče vzroke in tako omogoča trajno osebnostno spremembo. Namen analize je, da posameznik v dialogu z analitikom pridobi vpogled v nezavedne procese in odseve resničnega jaza v sanjah, podobah in simbolih vsakdanjega življenja. Tako bolj jasno vidi svoje življenje ter razvija občutek cilja in smisla. Cilj analitične psihologije je individuacija, vseživljenjski proces postajanja avtentičnega posameznika in udejanjanje njegovega življenjskega namena, ki je običajno bolj intenziven v drugi polovici življenja.
Jung se je strinjal s Sigmundom Freudom (1856-1939), utemeljiteljem psihoanalize, glede tega, da na posameznikovo izkušnjo vplivajo dejavniki osebnega nezavednega, to so kompleksi, ki izhajajo iz zgodnjih življenjskih izkušenj in težav. Predvsem pa je poskušal prodreti globlje v nezavedno, tako je osebni dimenziji dodal še kolektivno. Gre za skupno izkušnjo vsega človeštva ne glede na prostor in čas. Najbolj znane vsebine nezavednega so arhetipi persone, sence, anime in animusa ter resničnega jaz-a, ki jih v analitični psihologiji raziskujemo preko simbolnega jezika sanj, umetnosti, ljudskih pravljic, mitologije, alkimije, kozmologije in religije.
Analitična psihologija skozi proces individuacije, ki je proces samoraziskovanja in samospoznavanja, omogoča razvijanje občutka stika s seboj, ki je pogosto trajen. Preko dela na sebi in osebne rasti posameznik pridobi uvide v globlje vzroke in lahko začne priznavati pomen težav, izzivov in tragedij lastnega življenja. Tako skozi proces raziskovanja duše vzpostavi stik z nezavednim kot izvirom psihične energije in notranje zdravilne moči ter bolj zavestno stopa po poti svojega namena.
