Maska in persona

Obredi prehoda vključujejo tako masko kot persono. Mnogi tradicionalni obredi so uporabljali maske za simboliziranje smrti stare identitete in pojav nove ter za označevanje prehoda iz enega statusa v drugega. Na ta način so prikazali, kako se persona spreminja med glavnimi življenjskimi prehodi. Poleg obredne vloge so maske za upodobitev preobrazbe uporabljali tudi v gledališču. Izraz "persona" namreč izhaja iz latinske besede »personae« ali "maska", ki se prvotno nanaša na maske, ki so jih nosili igralci v klasičnem gledališču. Tako kot so različne maske nosili v obredih in predstavah, tako tudi v življenju menjamo persono glede na naše vloge v različnih situacijah. Lahko rečemo, da je persona nezavedna psihološka struktura, za katero se večinoma ne zavedamo kdaj in kako jo uporabljamo. Maska pa je otipljiv, zunanji, fizični predmet, ki jo namerno nosimo in odstranimo v obredih in gledališču in lahko simbolizira tudi persono.

Maska kot simbol

Maska je močan in večplasten simbol, ki se pojavlja v kulturnih, mitoloških in psiholoških okvirih, zlasti v Jungovi misli. Njen pomen se spreminja glede na kontekst, toda v svojem bistvu maska ​​predstavlja transformacijo, prikrivanje, identiteto in medsebojno igro med notranjim in zunanjim jazom. Maska lahko nekaj prikrije ali razkrije, zato simbolizira tudi napetost med avtentičnostjo in iluzijo. Psihološko nas ščiti pred zunanjo presojo, saj nam pomaga pri preživetju in prilagajanju v družbenih okoljih ter delujte kot obrambni mehanizem za zaščito naše ranljivosti. Omogoča nam tudi, da preizkusimo različne vidike naše duše, saj predstavlja številne vloge, ki jih igramo v različnih življenjskih kontekstih. V mnogih kulturah se maske uporabljajo v obredih prehoda, torej na prehodu v drugo identiteto ali stanje bivanja.

Maska kot del kulture

Ritualne in šamanske maske simbolizirajo transformacijo in iniciacijo. Nosili so jih v tradicionalnih kulturah pri obredih prehoda z namenom, da bi označili premik v identiteti kot je prehod od otroka k odraslemu. Nosilec je pogosto utelešal duha, boga ali arhetipsko silo, ki za trenutek razširi svojo vsakdanjo identiteto v nekaj večjega. Tako na primer afriške plemenske maske simbolizirajo duhove prednikov ali zaščitne sile. Maska ​​tako presega družbeno identiteto, saj se dotika globljih plasti psihe in kolektivnega nezavednega.

Gledališke in pustne maske, kot so na primer beneške maske, začasno zakrijejo identiteto in razkrijejo skrite vidike jaza. Skozi igrivost in osvoboditev nam omogočijo, da stopimo izven družbenih vlog ter si skozi anonimnost dovolimo izraziti upor in svoje skrivne želje.

Verske in mitološke maske predstavljajo božanske osebe in smrt jaza. Med njimi so staroegipčanske posmrtne maske, kot je na primer Tutankamonova maska, ki odražajo prehod iz človeške identitete v božansko, večno stanje. Te maske simbolizirajo razpad jaza, kar se ujema z Jungovo idejo, da individuacija zahteva tudi preseganje lažnega jaza.

Persona v analitični psihologiji

V jungovski psihologiji je persona navzven obrnjeni vidik duše – maska, ki jo nosimo v družbenih interakcijah. To ni pravi jaz, ampak struktura, ki nam omogoča, da sodelujemo z zunanjim svetom. Persono namreč oblikujejo kulturne norme, družbena pričakovanja in osebne izkušnje. Pomaga nam, da se vživimo v različne vloge. Tako imamo več person, odvisno od situacije (npr. skrbna mati doma, samozavestna vodja v službi). V odnosu med jazom in zunanjo realnostjo deluje blažilno ter omogoča nemoteno socialno delovanje. Pogosto je v napetem odnosu s senco, ki predstavlja potlačene ali družbene nesprejemljive dele jaza.

V primeru, ko se pretirano navežemo na svojo persono in se na primer opredeljujemo le s poklicno vlogo, smo psihološko bolj togi, lahko pa tvegamo tudi krizo ob razpadu persone. Kadar persona ne opravlja več svoje vloge, postane socialna prilagoditev težka, kar vodi v odtujenost ali socialno anksioznost.

Cilj jungovske individuacije je zavestna integracija persone, to je uravnovešanje družbene identitete z globljimi vidiki jaza. Ta proces pogosto vključuje prepoznavanje, kdaj je persona avtentičen izraz in kdaj ni, srečanje s senco in njena integracija ter razvijanje jaza, ki ga ne narekujejo samo zunanja pričakovanja.

Sanjska simbolika maske v povezavi s persono

Sanje o maskah so pogosto povezane z identiteto, pristnostjo in preobrazbo.

Sanje, v katerih nosimo masko morda nakazujejo, da se naša persona ne ujema z našim pristnim jazom. Če je maska ​​težka, zadušljiva in nas omejuje, lahko kaže na pretirano identifikacijo s persono, ki nam ne služi več. Sanje, kjer nekdo drug nosi masko lahko nakazujejo na to, da nekdo ali nek odnos ne kaže svojega pravega jaza, hkrati pa lahko predstavlja tudi skrito resnico ali neznani vidik nas samih, projiciran na drugega. Sanje, kjer masko odstranimo lahko prikazujejo trenutek ranljivosti ali pa individualizacijo, samorazkritje in prehod v bolj pristno identiteto. Povezane so lahko s psihološkimi preboji, zdravljenjem ali individualizacijo. Sanje, kjer se maske spreminjajo ali premikajo lahko namigujejo na pretočnost identitete, transformacijo ali na negotovost glede tega, kako naj se predstavimo svetu. Sanje v katerih prejmemo ali ustvarimo masko, lahko odražajo povabilo, da sprejmemo novo vlogo. Medtem ko razbita maska ali izguba maske lahko predstavlja smrt stare identitete, kar označuje liminalno stanje in prehod. Če povzroča strah, lahko simbolizira odpor do sprememb ali izgubo nadzora nad persono.

Viri:

Chevalier-Gheerbrant, Slovar simbolov, 1995, MK

Foto: Finan Akbar, Unspalsh