Zdravilno potovanje
Zdravilna pot je globok in oseben proces proti celovitosti in psihičnemu blagostanju. Pogosto se začne, ko se posameznik začne zavedati nerazrešenih fizičnih in psihičnih ran ter se zavestno odloči, da jih bo naslovil. Vključuje elemente potovanja junaka in junakinje. Poudarek na poti zdravljenja je telesna, čustvena, mentalna in duhovna sprememba. Ta posamezniku omogoči, da sprejme svoje okoliščine in samega sebe ter da nase pogleda s sočutjem.
Razumevanje zdravilnega potovanja
Zdravilno potovanje ni linearno. Je cikel samoodkrivanja, rasti, padcev in prebojev. Plasti starih vzorcev, čustev in prepričanj se luščijo, da bi lahko odkrili vzroke za bolečino. Razlogi, da se podamo na to potovanje so lahko telesna bolezen, tudi kronična, čustvene travme kot so rane iz otroštva, pomembni življenjski prehodi ali krize pa tudi hrepenenje po globljemu pomenu in povezanosti.
Stopnje zdravilnega potovanja
Čeprav je vsako potovanje edinstveno, pogosto vključuje naslednje faze:
Bolečino in konflikte
Začetek potovanja velikokrat napove poškodba, bolezen ali izdaja. Bolečino lahko sproži tudi kakšen drug življenjski dogodek, občutek nezadovoljstva ali ponavljajoči se vzorci. Bolečina povsem spremeni življenje in prinese razočaranja. Posameznik sprva želi situacijo zanikati, ker ga je strah ali pa se nanjo odzove z jezo. Doživljajo jo kot nepravično, kot napako, ki jo mora nekdo drug popraviti. Razvije različne simptome, to so strategije za obvladovanje situacije, ki pa ne delujejo in zato povzročijo konflikte. Doživlja lahko tesnobo, razvije obsesije, pretirano žalost, krivdo ali lažno krivdo, sram, zamero, zavist, ljubosumje, obžalovanje ali depresijo. Pogosto izgubi zaupanje in ljubezen do sebe in drugih. Ne čuti več veselja do življenja, lahko postane brezbrižen do drugih in svoje prihodnosti. Ko obupa ali pa se zasvoji, doseže dno ter si želi samo, da se stvari »končajo«. Če so telo, um in duša pripravljeni na to, lahko temu sledi smrt, sicer pa se potovanje nadaljuje.
Zavedanje
V določenem trenutku je posameznik sposoben prepoznati bolečino ali težavo in tudi priznati njen vpliv na svoje življenje. Ko dojame, da obup ni ena izmed možnosti, zopet doživi rahel dvig življenjske energije. V tej odpirajoči se razpoki lahko začuti ljubezen in skrb drugih ali kanček skrbi zase.
Sprejemanje in odločitev za okrevanje
Posameznik začenja razumeti, da je ozdravitev potrebna in začenja prevzemati odgovornost za svojo rast. Odloči se, da bo ozdravel, tudi če to ni pod njegovimi pogoji. Prav tako se odloči, da bo naredil vse, kar je potrebno, namesto da bi poskušal barantati z zdravniki, višjo silo ali postavljati omejitve glede tega, kar je pripravljen narediti.
Zdravljenje: raziskovanje, razumevanje in opuščanje
Na tej stopnji potovanja se posameznik p0topi globlje v svoja čustva, spomine in vedenje. Tukaj mu je lahko v podporo psihoterapija, delo s sanjami, meditacija ali preprosto vodenje dnevnika. Tako prihaja v stik s potlačenimi čustvi. Prepričanja in navezanosti, ki mu ne služijo več pa začenja opuščati. To lahko s seboj prinese žalovanje ali soočanje s strahovi. Tudi če je fizična bolečina tista primarna, zdravljenje vedno vključuje tudi psihično preobrazbo ter odpuščanje in opuščanje napak, ki so bile del vira bolezni. Posameznik mora običajno odpustiti tudi sebi. Ne glede na to, ali si posameznik opomore, delno opomore ali bo morda umrl, mora opustiti svoje zamere ter se sprejeti in si nameniti ljubezen, da bi lahko ozdravel. Tako rešuje notranji konflikt, kar ga vodi do izkušnje zdravja in razumevanja ter sprejemanja sebe in sveta. Posameznik se zdaj pozna že veliko bolje kot na začetku potovanja.
Integracija, rast in opolnomočenje
Posameznik lahko sprejema nove perspektive, navade in odnose. Do sebe razvija sočutje in veščine za spoprijemanje s prihodnjimi izzivi. Sprijaznil se je s svojimi prednostmi in omejitvami. Nekaj že ve o svoji prihodnosti in o tem, da ta vključuje neznano. Prisoten je v svojem svetu in odnosih. Ta novi svet, ki ga izkuša, ni svet, ki si ga je predstavljal ali izkusil pred bolečino. Počuti se lahkotnejšega, bolj odpornega in usklajenega s svojim pravim jazom. Svoje pridobljeno vedenje je voljan uporabi za pomoč sebi in drugim.
Orodja in prakse za podporo na poti zdravljenja
Zdravljenje vključuje delo s telesom, čustvi in razumom. Praktični pristopi, ki podprejo, so na primer lahko psihoterapevtske metode (psihoterapija s pogovorom, EMDR ali somatsko doživljanje), delo s sanjami (raziskovanje nezavednih vzorcev), čuječnost (meditacija, dihalne vaje ali prakse ozemljitve, ki omogočijo prisotnost), ustvarjalno izražanje (pisanje, ples ali glasba za obdelavo in izražanje čustev), narava (preživljanje časa na prostem za ponovno povezovanje z občutkom miru), rituali (vodenje dnevnika, obredi za označevanje pomembnih trenutkov na potovanju) ali podpora skupnosti (pridružitev skupinam, iskanje mentorstva).
Izzivi in lekcije na poti zdravljenja
Na tej poti se učimo potrpežljivosti, sočutja in zaupanja. Za ozdravitev je potreben čas, napredek pa se nam pogosto zdi počasen in negotov. Učimo se biti nežni do sebe in svojih neuspehov. Predvsem pa krepimo vero v svoje sposobnosti zdravljenja, še posebej, ko se situacije zdijo brezizhodne in temne.
Za konec potovanja lahko rečemo, da je pot zdravljenja vrnitev domov k sebi. Gre namreč za prepoznavanje prirojene celovitosti in sposobnosti za rast.
Viri:
https://heroinejourneys.com/healing-journey/
Foto: Freddie Marriage, Unsplash