Potovanje junakinje

Potovanje junakinje ni le niz zunanjih dogodkov, temveč globok, transformativen psihološki proces. Vodi do pristnega in celovitega jaza, brez togih spolnih vlog ali družbenih omejitev, kar ji omogoča, da živi v harmoniji s svojo polno, integrirano osebnostjo.

Potovanje junakinje kot vrnitev k ženskosti

Potovanje junakinje Maureen Murdock, objavljeno v njeni knjigi The Heroine's Journey: Woman's Quest for Wholeness iz leta 1990, je odgovor na potovanje junaka Josepha Campbella, za katerega je Murdock menila, da ni v celoti zajel ženske izkušnje. Murdockin model poudarja samoodkrivanje, notranje zdravljenje in integracijo ženskih in moških vidikov znotraj junakinje.

Murdockova izpostavlja sprejemanje sebe in sočutje do sebe ter celovitost v povezavi s pričakovanji družbe glede spola. Osredotočena je na usklajevanje ženskega in moškega principa v junakinji. Gre za globoko introspektivno potovanje, ki obravnava dinamiko spola in samosprejemanje. Potovanje junakinje je krožno, junakinjo vrača nazaj z globljim razumevanjem in integracijo. Motivira jo hrepenenje po vrnitvi k sebi, zato je zunanje blagostanje zanjo manj pomembno. Junakinja se ukvarja se s svojim mestom in odnosom glede družbenih pričakovanj do vloge ženske, predvsem pa se posveča celjenju notranjih ran, ki so povezane s temi pričakovanji. Osredotoča se na notranje zdravljenje, čustveno globino in družbena pričakovanja do ženskosti.

Potovanje junakinje kot osebno opolnomočenje

Model junakinjinega potovanja Victorie Lynn Schmidt, opisan v njeni knjigi 45 Master Characters: Mythic Models for Creating Original Characters (2001), je širši in zajema različne vrste zgodb o junakinjah, vključno s tistimi, ki se prekrivajo s tradicionalnimi pripovedmi junakov. Schmidtin model velja tako za ženske kot za moške, ki gredo na potovanje, osredotočeno na notranjo rast in osebne odnose, ne pa toliko na avanturo in osvajanje.

Schmidtino potovanje junakinje ni nujno vezano na vlogo ženske in ženskost ter spravo spolov. Prednost daje osebni rasti in čustvenim izzivom pred zdravljenjem družbe. Junakinjo pripelje ne le do ravnovesja med moškim in ženskim principom, ampak do opolnomočenja in nove identitete. Potovanje je bolj linearno ter z vrhovi transformacije, krize in končne rešitve sledi tradicionalnemu potovanju junaka. Izpostavlja samouresničenje in opolnomočenje, ki ni nujno povezano z vlogami spolov, zaradi česar je širše uporabno. Gre za različne vrste zgodb junakinj, od samoodkrivanja in premagovanja travme do pustolovščine, odpornosti in preobrazbe.

Tako je Murdockino potovanje junakinje posebej namenjeno raziskovanju junakinjinega odnosa z ženskostjo, pričakovanji spola in notranjo integracijo, medtem ko Schmidtino potovanje junakinje ponuja bolj prilagodljivo, mitu podobno strukturo, ki poudarja čustveno odpornost in osebno opolnomočenje.

Potovanje junakinje z vidika analitične psihologije

Jungovski pogled na potovanje junakinje dodaja globino razumevanja. Potovanje vključuje delo s senco, ko se junakinja sooča s temnimi deli sebe in jih integrira za polnejšo osebnost. Zdravi ženskost skozi zdravljenje razhajanja hčerke od matere. Povezuje se z ženskimi kvalitetami kot sta intuicija in negovanje ter tako integrira animo. Združuje moške in ženske kvalitete, kar omogoča ravnovesje anime in animusa. Junakinjina končna preobrazba je njena notranja celovitost ali samouresničenje.

Viri:

https://heroinejourneys.com/heroines-journey/

https://heroinejourneys.com/heroine-journey-ii/

Foto: Aisvri, Unsplash