Komu je psihoterapija namenjena?
Ali naj se vključim v psihoterapijo? Je to sploh zame? Ali naj se zato odločil le tisti, ki je v stiski ali vsak, ki želi delati na sebi? Ali to, da grem k psihoterapevtu pomeni, da je z mano nekaj hudo narobe? Preden vstopimo v proces psihoterapije nam lahko po glavi rojijo takšne in podobne misli. Kako torej pridemo do tega, da pomoč poiščemo prav pri psihoterapevtu? Načinov kako si lahko poiščemo podporo je namreč veliko. Pomembno je, da si izberemo tistega, ki je za nas primeren in v katerega imamo zaupanje. Zgodbe zakaj se izmed različnih poti pomoči in podpore odločimo prav za psihoterapijo so različne. Vsak človek je namreč zgodba zase. Razlog za obisk je lahko že to, da ne vemo kako naprej. Če si v takšni situaciji poiščemo pomoč, to pomeni, da se soočamo s svojimi težavami, kar je znak osebne zrelosti. Pri tem je pomembno zavedanje, da za takšno odločitev potrebujemo pogum in zavzetost. Prav zato je potrebno, da si vzamemo čas, da naša odločitev lahko dozori. Proces psihoterapije namreč zahteva od klienta veliko angažiranost, kar pomeni časovni, finančni in energetski vnos, ki se mu sedmero poplača. Na psihoterapijo pa lahko pogledamo tudi širše. Namenjena namreč ni samo tistim, ki se znajdejo v stiski zaradi težav, ampak tudi tistim, ki si želijo sprememb. Njen glavni namen je namreč izboljšanje kvalitete življenja, kar lahko preseže lajšanje stresa, tesnobe in drugih simptomov. Tako sta lahko spoznavanje samega sebe in osebna rast naš izziv in naše vodilo za celo življenje.
Motivacija za začetek psihoterapije je lahko poleg preobremenjenosti in nezadovoljstvom z življenjem tudi občutek, da nam nekaj manjka ali da nismo na pravi poti. Morda je tu želja, da bi živeli z več smisla in bili bolj ustvarjalni. Kadar te ovire vztrajajo dalj časa, lahko pride do utesnjenosti, tesnobe in strahov. Prežema nas lahko občutek nesposobnosti ali nemoči. Počutimo se lahko nepovezani ali celo zapuščeni, morda izgubimo voljo in energijo. Pojavijo se lahko težave v odnosih ali v službi, morda doživimo izgubo nekoga ali nečesa pomembnega ali nas doletita bolezen in bolečina. Včasih se odzovemo tudi z različnimi oblikami odvisnosti.
Pomembno je, da poskušamo poiskati globlji pomen teh stanj. Psihologija in analitična psihologija namreč ne vidita težav kot ovir, ki pripeljejo do duševnih in fizičnih posledic. Naravnani sta tako, da poskušata najti njihov smisel, namen in vzpodbuditi spremembo naravnanosti posameznika do njegovih težav. Približati videnje, razumevanje in sprejemanje lastnih težav. Na takšen način želita doseči trajno notranjo spremembo v skladu z naravo posameznika.
Vir: Flajs, T. In Možina, M. (2022). Dodo se pogovarja, vodnik po psihoterapiji, SKZP : Umko : SFU, Ljubljana.
Andrew Neel, Unsplash
